Najbolj bi bilo prav, da se na začetku zahvalim predvsem dvema osebama, ki sta sploh zaslužni, da sem karkoli spackala iz gline. To je moja soseda Mateja, ki me je pred dobrimi tremi leti povabila na začetni tečaj oblikovanja gline in pa seveda "naši" Milici, ki si je vsak ponedeljek vzela čas za našo malo skupinico. Ta skupinica smo bile tri zagrete punce, vedoželjne in polne idej. Zelo različnih idej, a Milici ni bilo nikoli težko pomagati, razložiti in priskočiti na pomoč. Bili so prijetni večeri...
Ni komentarjev:
Objavite komentar